Kako se zagotovijo svobodne in poštene evropske volitve?
Svobodne in poštene volitve so bistvo demokratičnega procesa. Volivci bi morali imeti možnost izbire brez vmešavanja in manipuliranja. Zato so države in institucije EU sprejele več ukrepov za preprečevanje zlonamernega vmešavanja, dezinformacij, kibernetskih napadov in kršitev varstva podatkov med evropskimi volitvami.
Nacionalni volilni organi si prizadevajo zagotoviti poštene evropske volitve brez vmešavanja in manipuliranja. To počnejo v skladu z evropskim in nacionalnim pravom ter ob podpori institucij EU, njihovo delo pa vključuje zaščito volitev pred morebitnimi poskusi manipuliranja z informacijami, kibernetskimi napadi, kršitvami varstva podatkov in hibridnimi grožnjami.
Način glasovanja na evropskih volitvah se razlikuje od države do države. V nekaterih državah državljani glasujejo z glasovnico, v drugih pa lahko glasujejo elektronsko ali prek spleta.
Ne glede na to, kako se glasuje, imajo vse države vzpostavljene postopke za preverjanje pravilnega štetja glasovnic. Vzpostavljene imajo tudi sisteme za poročanje o morebitnih tehničnih napakah ter njihovo preverjanje in popravljanje, saj se lahko na vsakih volitvah pojavijo manjše nepravilnosti in človeške napake.
Evropska mreža za volilno sodelovanje združuje organe držav članic, pristojne za vse v zvezi z volitvami. Na spodnjem seznamu je naveden tudi organ, ki v vaši državi skrbi za poštene volitve: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka Republika, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romanija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.
- Delite na Facebooku - Kdo je odgovoren za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev?
- Delite na Twiterju - Kdo je odgovoren za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev?
- Delite na LinkedInu - Kdo je odgovoren za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev?
- Delite na WhatsAppu - Kdo je odgovoren za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev?
Skrb za kibernetsko varnost evropskih volitev je v pristojnosti posameznih držav EU.
To pomeni, da je treba omrežja in informacijske sisteme, povezane z volitvami, ter njihove uporabnike zaščititi pred kibernetskimi grožnjami, ki bi lahko škodljivo vplivale nanje ter posledično na volilni proces in volivce. Primeri takšnih groženj so vdori in kibernetski napadi.
Države EU pred evropskimi volitvami sodelujejo pri pripravah na morebitne kibernetske grožnje. Podpirajo jih institucije, organi in agencije EU, kot sta Agencija EU za kibernetsko varnost in skupina za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije.
Za organizacijo varnih volitev je potrebna obdelava osebnih podatkov, kot so ime, naslov, datum rojstva ali identifikacijska številka volivcev.
Nacionalni volilni organi z upoštevanjem pravil EU in nacionalnih pravil zagotavljajo, da je varstvo podatkov med evropskimi volitvami na visoki ravni. To vključuje varstvo osebnih podatkov pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo in nenamerno izgubo.
Poiščite organ, ki v vaši državi nadzoruje varstvo podatkov.
Dezinformacije so vsebine, ki se namerno manipulirajo in razširjajo z namenom zavajati ali preslepiti ljudi, da bi se dosegli določeni strateški, politični ali gospodarski cilji. Primer takega cilja bi lahko bil ogroziti zaupanje v demokratične institucije, procese in volitve ali vplivati na rezultate volitev.
Dezinformacije niso vedno popolnoma lažne ali izmišljene. Načinov manipuliranja je veliko. Pogosto gre za predstavljanje informacij ali vsebin zunaj konteksta, dodajanje zavajajočih naslovov ali fotografij ali pa predstavljanje resničnih vsebin z napačnim pomenom.
Dezinformacije lahko ogrožajo družbo, saj lahko oslabijo demokracijo, izkrivljajo demokratično razpravo, polarizirajo družbo in državljanom otežujejo demokratično izbiro brez vmešavanja in manipuliranja.
- Delite na Facebooku - Zakaj se moramo pred evropskimi volitvami boriti proti dezinformacijam?
- Delite na Twiterju - Zakaj se moramo pred evropskimi volitvami boriti proti dezinformacijam?
- Delite na LinkedInu - Zakaj se moramo pred evropskimi volitvami boriti proti dezinformacijam?
- Delite na WhatsAppu - Zakaj se moramo pred evropskimi volitvami boriti proti dezinformacijam?
Dvakrat razmislite, preden delite! Dezinformacije širijo ljudje, ki prehitro pritisnejo na gumb „deli“ ali „všečkaj“, včasih ne da bi sploh prebrali vsebino, ki jo delijo.
Pri dezinformacijah se pogosto uporablja katera od naslednjih tehnik napeljevanja ljudi, da jih delijo:
- vzbujajo močna čustva, kot so jeza, ogorčenje, strah ali pohlep;
- zelo so polarizirane;
- informacija se zdi „predobra ali preslaba, da bi bila resnična“.
Več nasvetov o prepoznavanju dezinformacij je zbranih v informativnem listu „Kako opaziti, da gre za lažne novice“.
Institucije EU, civilna družba se proti dezinformacijam in drugi borijo na več načinov. Več o tem preberite na naslednji povezavi:
- Spletišče Evropskega parlamenta o dezinformacijah
- Spletišče Evropske komisije o dezinformacijah
- Spletišče Evropske službe za zunanje delovanje o dezinformacijah
- Spletišče projektne skupine EU East StratCom EUvsDisinfo
- Evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO) združuje preverjevalce dejstev, strokovnjake za medijsko pismenost in akademske raziskovalce, njen namen pa je analiziranje dezinformacij in boj proti njim. EDMO deluje prek vozlišč, ki pokrivajo vse države EU
- Seznam nacionalnih preverjevalcev dejstev: Evropska mreža za standarde preverjanja dejstev (EFCSN)